Danes opoldne smo se pred Ljubljansko Univerzo spomnili na štiri bazoviške žrtve, katerim so študentje iz julijske krajine študirajoč leta 1930 v Ljubljani, postavili spominsko ploščo. Zanimivo je, da so ploščo, ki jo je odstranila 1942 takratna italijanska oblast , leta 2012 postavile institucije civilne družbe (SIM, Rotary, Tiger, NŠK iz Trsta) in ne državne institucije.
Ko pa sem popoldne odhajal na Kras me je pot zanesla v Bač pri Knežaku in se zaustavil pri spomeniku pred Osnovno šolo, ki je namenjen trem pomembnim ljudem, ki izhajajo iz Bač oziroma okolice. Prvi je Muroslav Vilhar, drugi je Tone Tomšič in tretji je Alojzij Valenčič. O spomeniku sem sicer 31. avgusta v »kovčku« že pisal. Toda prav danes, ko se spominjamo bazoviških žrtev si ta spomenik zasluži, da o njem povemo nekaj več.
Minilo je že več kot petdeset let, ko so leta 1968 slovenski izseljenci iz ZDA postavili spomenik »narodnim junakom«. Idejo oziroma pobudo za spomenik, ki stoji pred osnovno šolo v Baču pri Knežaku, je dal izseljenec Jack Tomšič iz Clevelanda v ZDA, ki je bil doma iz teh krajev. O njem, kot delavskemu pesniku sem v »kovčku« že pisal, ko sem opisoval njegovo knjigo pesmi »Človeku pojem« ( Ljubljana 1969 ).
Za spomenik Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču delo Vlaste Barage, so rojaki v ZDA zbrali preko 1000 ameriških dolarjev. Jack Tomšič je bil ponosen, ker so pri nabiralni akciji sodelovali, ne samo Notranjci ampak vsi slovenski rojaki v Clevelandu in okolici. Čeprav so živeli daleč proč od Slovenije so znali ceniti, kaj so ti trije možje naredili oziroma kako so se žrtvovali za pravice vsega slovenskega naroda.
Alojz Valenčič, nečak bivšega tovarnarja na Baču je bil znan narodnjak in član tajne protifašistične organizacije TIGR. Italijani so to organizacijo odkrili in štiri mlade organizatorje, med njim tudi Alojza Valenčiča septembra 1930 ustrelili v Bazovici pri Trstu.
Ko smo se danes opoldne spomnili nanj in na njegove tri somišljenike, ki so dali življenje za obstoj slovenskega naroda v tem delu Evrope, mi je bilo prijetno ko sem stal pred tem spomenikom in si tiho govoril; Poleg, osrednjega spomenika na bazoviški gmajni in spominski plošči pred ljubljansko univerzo se bomo tudi ob tem spomeniku v Baču poklonili Alojzu Valenčiču in ostalim trem bazoviškim žrtvam . In ne samo njim temveč tudi ostalim primorskim rodoljubom. In kot zanimivost; tako kot so ponovno postavitev spominske plošče pred ljubljansko Univerzo postavile institucije civilne družbe , so ta spomenik v Baču postavili predvsem slovenski izseljenci živeči v tujini
.
Jack Tomšič je v svoji pobudi za postavitev spomenika zapisal: »Vsi trije so bili veliki in nepozabni Slovenci, ki so se vedno odzvali klicu naroda. Ali ni več kot prav, da jih ne pozabimo. S tem, da jim postavimo spomenik, bo to naše skromno plačilo in dokaz naše zavednosti in hvaležnosti za njihova dela in žrtve.
Kovček 