Aleksandra Barabušček je bila rojena 17.aprila 1882 v Petrogradu v Rusiji. Tam se je po revoluciji, kot vdova po ubitem kapetanu carske vojske poročila s slovenskim vojnim ujetnikom Ivanom Žego, ki ga je vojna vihra zajela v Rusiji. Leta 1921 se jima je posrečilo priti iz Rusije v Ivanovo rodno vas Štanjel, ki je takrat pripadal Italiji. Življenje v teh krajih v tistih časih ni bilo rožnato, posebej ne za Slovence, ki so bili poročeni celo z Rusinjo.
Tudi po koncu druge svetovne vojne, čeprav je sedaj pripadalo takratni Jugoslavij, življenje tod ni bilo lahko. Služb ni bilo , vsaj dobrih ne. Nova meja je kruto zarisal v usodo tu živečih ljudi. Trst, kjer je bilo življenje le lažje in v njem več možnosti za delo je bilo sedaj odrezano. Tako, da ni čudno, da se je njuna hčerka odločila, da tako kot mnogi drugi odide v Avstralijo.
Njena hčerka je s svojo družino emigrirala v Avstralijo, Aleksandra se ji je pridružila. V Avstralijo je dospela leta 1958 in ves čas živela pri Rcsanijevi družini v West Geelongu.
Kar nekja Slovence iz Geelonga se jo še danes spominja . Njena slovenščina je imela nežen ruski pritok , da jo je bilo užitek poslušati. Aleksandro je trla samo starost in noge so jo bolele, drugače pa je bila do zadnjega kar pri zdravju. Dočakala je 90 let. Pokopali so jo 27. novembra 1975 na pokopališče v West Geelong.
Kovček 