Iz Turij pri Hrastniku v St. Louis, Montana, ZDA

» še danes  (1960) po 40 letih izseljenstva, sem z dušo še vedno doma v Turjah pri Hrastniku, kjer mi je tekla zibelka. Na pokopališču pri tisti majhni cerkvici sv. Štefana počivajo moj oče, brata in sestrica. Moja vroča želja je, da bi še enkrat lahko stopila na vrh tistega grička in uživala razgled po okolici… O, domovina, kako si mila, kako sladki so spomini na te…«

Tako je leta 1960 v osrednji reviji za Slovence po svetu – Rodni grudi napisala Teresa Spek iz St. Luisa v Monatni, ZDA.

Sreča ji ni bila naklonjena in nikoli ni obiskala svojih rodnih Turij. Po dobrih 60 letih ji  objavljamo fotografijo Turij pri Hrastniku z njej, tako priljubljeno cerkvico Sv. Štefana.

Teresa Spek je bila pridna, in ena redkih, dopisnica v Rodno grudo iz Montane v ZDA. Iz njenih kartic, ki jih je pošiljala na uredništvo Rodne grude si lahko ustvarimo sliko o Slovencih v Monatani v sredini 6o let prejšnjega stoletja, za katere danes malo ve, da so bili nekoč tudi oni aktivni v tem delu ZDA.

»Mesto St.Luis, kjer živim, leži ob reki Mississippi. V njem je mnogo industrijskih podjetij. Tukajšnje podnebje je približno tako kot je doma. Mesto St. Luis je znano po botaničnem vrtu, ki ga imenujejo  Shaw Garden. Ima tudi zelo bogat živalski vrt, ki je po velikosti tretji na svetu. V našem mestu je tudi drugo največje železniško križišče v Združenih državah Amerike.

V St. Luis, Montana so se Slovenci začeli naseljevati v letu 1890. Med pionirje tistega časa štejemo: Janeza Lukežiča, Antona Bukovca in Joe Kambiča. Vsi so bili zaposleni v pivovarni. Šele leta 1903 je Janez Lukežič prvi odprl gostilno, kasneje so mu sledili še drugi. Danes je v mestu še precej slovenskih trgovin. Slovenska naselbina je v tistem času štela  okoli 800 ljudi . Večina rojakov ima svoje lastne domove in uživajo med drugimi narodnostmi velik ugled.

Društveno življenje Slovencev se je začelo približno leta 1903, ko so  slovenske podporne jednote razširile svoje podružnice po vsej Ameriki. Ta društva obstajajo še danes. Imamo tudi pevska in dramska društva. Žene smo članice krožkov Progresivnih Slovenk Amerike in Slovenske ženske zveze. Aktivnosti v društvih ni več na taki višini kot v letih, ko smo bili še mi mladi. Naša mladina se, razumljivo, za društvene stvari nič več tako ne zanima.«

Danes, leta 2022, skorajda ne moremo več govoriti o slovenski skupnosti v Montani. Njene sledove lahko najdemo le še na pokopališčih.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s