Edina Slovenka Ana Groznik v Anacortezu, Washington pripoveduje.

»Tukaj v Anacortesu v Washingtonu, na skrajnem severovzhodu ZDA sem v letu 1977 bila edina Slovenka. Težko mi gredo besede izpod peresa, ker mi oči ne služijo več dobro, vendar z dobro voljo in potrpežljivostjo se vse naredi. Sicer so tukaj že leta. Kar 84 se mi jih je obesilo na moje šibke rame.

Lepo je naše mestece ob obali širnega Tihega oceana….. Tu živi več dalmatinskih družin, ki se že po svoji tradiciji preživljajo z ribištvom. Ljudje so prijazni in lepo se razumemo med seboj. Kot sem že omenila, tukaj nimam slovenske družbe razen mojih dveh hčerk, ki govorita in tudi bereta po slovensko. Tako sem ju naučila in ponosna sem na to. Vseeno je težko ohraniti domači jezik med tujimi ljudmi, če nimaš s kom govoriti po slovensko. Lažje je to v Clevelandu, kjer živi skupaj mnogo Slovencev. Tam imam tudi edinega brata Jakoba Tomšiča. Moja rojstna vasica je Bač pri Knežaku in v šolo sem hodila na Notranjskem. Daleč me je zaneslo življenje, prav na drugi konec sveta, vendar se še vedno rada spominjam domačih krajev«

Anacortes, se je ob svojem nastanku 1879 imenoval Ship Harbor. V kraju v katerem je bila  ustanovljen  pošta so zaman upali, da bo kraj izbran  za zahodno končno postajo vse ameriške železnice. Ko jim ni uspelo pridobiti železnice, so hitro postali lesno in ribiško središče, obojnega je bilo v okolici na pretek.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so naftne družbe zgradile velike rafinerije blizu Anacortesa. Dve od petih rafinerij, ki delujejo v Washingtonu, se nahajajo v bližini mesta. Rafinerija ostaja največja industrija na tem območju, vendar gospodarska osnova zdaj vključuje gradnjo jaht/ladjedelništvo in turizem.

• ZDA
• ZDA Slovenc pišejo zgodovino