Neizbežna usoda vseh izseljencev je, da se čez določen čas, zlijejo z večinskim okoljem. Nekateri, manjšina, se vrnejo v domovino. To se ne zgodi takoj; od začetkov, polnih upanja in optimizma pa do neizbežne realnosti – staranja, lahko traja nekaj desetletij, celo stoletje.
Zadnjih petnajst let se v slovenskem izseljenstvu soočamo s prenehanjem, ugašanjem številnih izseljenskih skupin in društev povsod po svetu.
Ko pa sem v “kovčku” našel fotografijo iz Sydneyja v Avstraliji, kjer se vidi množica Slovencev, mi je bilo prijetno.
Slika je bila posneta 1972, leta ob gostovanju ansambla Lojzeta Slaka. Mnogo obiskovalcev se je za to priliko obleklo v slovensko narodno nošo in s tem so se identificirali z nastopajočimi. V prvi vrsti na desni strani, tudi Drago Seliger, takratni predsednik Slovenske izseljenske matice. To so bila zlata leta slovenskega življenja v Avstraliji.
Kovček 