Iz del fotoreporterja Dela Miška Kranjca se čuti, da je sin priznanega slovensko-prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Tako kot se je oče odločil za pisanje v realističnem načinu in mu ostal zvest vse življenje ter se skupaj z Tonetom Seliškarjem zapisal v zgodovino slovenske književnosti,.se je tudi sin –fotoreporter Miško Kranjc odločil za opisovanje socialnega realizma. In ga odlično prenesel v fotografijo. Še ena sličnost z očetom: čeprav ne živi v Prekmurju je podobno kot njegov oče , to tako odmaknjeno slovensko pokrajino prenesel v slovensko zavest.
Na pričujoči fotografiji vidimo skupino, verjetno širšo družino, pri malici. Iz nje se čuti majhnost, predvsem pa nizkost sobe v katero se svetloba prebija skozi cigaretni dim preko dveh majhnih oken. Na mizi ni prta, le nekaj pomečkanega ovojnega papirja, v katerem je bila še pred kratkim zavita hrana, več kosov kruha, kar govori o tem, da je bila hrana prinesena iz večih strani. Le vino je gospodarjevo iz kleti ga je prinesel kar v lepo pobarvanem lončenem vrču, obvezna steklenica kisle vode (Radenska). Skoraj skrita je četrtinka v kateri je bilo še pred časom žganje, sedaj je prazna. Ko so se po jutranjem delu sedli, so bili vroči in za ohladitev – razširitev žil, prija šilce žganega. Na mizi sta celo dva pepelnika, ki še nista polna.
Na hrbtni strani Kranjčeve fotografije, ki sem jo našel v »kovčku« ni naslova. Ko bi le vedel o čem je govoril »stric« z kozarcem. Mlajši ga skrbno in pozorno poslušajo, čuti se, da mu verjamejo. Starejši si z nasmehom na ustih mislijo svoje. Sam bi fotografijo poimenoval zgolj – Razgovor pri malici…
Kovček 