Velika večina izseljencev v novem okolju najde , praviloma, boljše življenjske pogoje. To je veljalo tudi za slovenske izseljence, ki so iskali nove, boljše sredine za preživetje. Našli so jih tudi v Franciji, posebej v severovzhodnem delu, kjer je bilo med obema svetovnima vojnama zelo razvito premogovništvo, ki je stalno potrebovalo nove delavce.
Lastniki premogovnikov, so za svoje delavce izgradili, za tisti čas, zelo solidna prebivališča. V individualnih hišah in dvojčkih, ter v majhnih blokih, danes bi jih imenovali »vila bloki« je večina prebivalcev imela svoje lastne vrtove. Žene rudarje, ki so bile praviloma doma so jih skrbno obdelovale. Vrtovi so bili dovolj veliki, da so v njih mnogi celo redili prašiče.
Koline so bile tako vedno praznik in lepa priložnost še za dodatna zbiranje Slovencev. Na pričujoči fotografiji sta slikani družini Adolfa Gaberja in Franca Planinšca konec petdesetih let prejšnjega stoletja . Prašič je v glavnem razkosan, na desni strani fotografije se vidi, kako se hladijo jetrca in kmalu ju bodo gospodinje spekle. Gospodar pa že v roki drži steklenico. In še en dolg , temačen zimski dan bo minil…
Kovček 