Foto: Simbolna ilustracija UI za Draga Periča
Življenje Draga Periča je bilo na prvi pogled tiho in neopazno. Ni za seboj pustil številne družine, velikih javnih funkcij ali odmevnih zgodb. Pa vendar je njegova življenjska pot ena tistih, ki veliko povedo o usodi slovenskega človeka v 20. stoletju.
Drago Perič se je rodil 2. decembra 1925 v Ljubljani, v Mostah. Čeprav je bil Ljubljančan po rojstvu, so njegove korenine segale na Primorsko. Njegovi starši so pripadali generaciji Primorcev, ki je po prvi svetovni vojni doživela težko preizkušnjo. Po priključitvi velikega dela Primorske Italiji so se številne slovenske družine odločile zapustiti domače kraje. Bežale so pred raznarodovalno politiko, prepovedjo slovenskega jezika in negotovo prihodnostjo. Mnogi so nov dom našli v Ljubljani in drugih krajih osrednje Slovenije. Med njimi so bili tudi Peričevi.
Drago je tako odraščal v času velikih družbenih pretresov. Mladost so mu zaznamovali gospodarska negotovost, vojna leta in povojne spremembe. Kot številni Slovenci njegove generacije je tudi sam začel iskati boljše možnosti za življenje daleč od doma. Leta 1950 je stopil na eno izmed številnih ladij, ki so evropske izseljence vozile proti Avstraliji.
Njegova pot je bila značilna za številne slovenske naseljence tistega časa. Najprej je prišel v sprejemni center Bonegilla v zvezni državi Viktorija, ki je za tisoče priseljencev predstavljal prvi stik z novo domovino. Od tam ga je pot vodila na sever Tasmanije, kjer so mnogi novo prišleki opravljali težka fizična dela. Nekaj časa je živel tudi v Hobartu, nato pa se je okoli leta 1957 preselil v Melbourne, ki je postal njegov stalni dom.
V Melbournu si je ustvaril mirno in delovno življenje. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil zaposlen na glavni pošti, eni izmed pomembnih ustanov mesta. Njegovo življenje ni bilo v središču pozornosti, temveč v ritmu vsakdanjega dela, ki je zaznamovalo številne povojne priseljence. Takšni ljudje so s svojo vztrajnostjo in delavnostjo pomagali graditi sodobno Avstralijo, čeprav so pogosto ostali skoraj neopaženi.
Posebno ganljiv pečat njegovi zgodbi daje dejstvo, da je ostal samski. Njegova edina sestra je umrla že nekaj let pred njim v Sloveniji. Ko je junija 1998 umrl v svojem stanovanju na Lenox Street v Richmondu, predmestju Melbourna, tega sprva ni opazil nihče. Minili so skoraj štirje tedni, preden so našli njegovo truplo.
Takšen konec vzbuja žalostne misli, vendar hkrati odpira vprašanje o usodi številnih izseljencev, ki so v daljni deželi preživeli večino svojega življenja. Richmond je danes živahna in gosto naseljena mestna četrt, le nekaj kilometrov oddaljena od središča Melbourna. V času, ko je tam živel Drago, je bila to delavska soseska številnih priseljencev – Italijanov, Grkov, Jugoslovanov in drugih narodnosti. Med številnimi ljudmi in prometnimi ulicami se je lahko posameznik hitro izgubil v anonimnosti velikega mesta.
A človeka ne določata le zadnja poglavja njegovega življenja. Dragova zgodba je predvsem zgodba o generaciji Slovencev, ki je zaradi zgodovinskih okoliščin zapustila domovino in iskala prihodnost na drugem koncu sveta. Njegova življenjska pot povezuje Primorsko, Ljubljano, Bonegillo, Tasmanijo in Melbourne – kraje, ki jih povezuje skupna nit slovenskega izseljenskega izkustva.
Ko je bila 30. junija 1998 v slovenski cerkvi v Melbournu darovana pogrebna maša in ko so ga pokopali na slovenskih skupnih grobovih v Keilorju, se je njegova dolga življenjska pot sklenila med rojaki. Morda ni imel svoje družine, imel pa je skupnost ljudi, s katerimi je delil izkušnjo izseljenstva in spomin na staro domovino.
Njegova zgodba nas opominja, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih imen, temveč tudi iz tihih življenj navadnih ljudi. Prav ti so pogosto nosili največja bremena svojega časa in jih prenašali z dostojanstvom, brez pritoževanja in brez pričakovanj, da se jih bo kdo spominjal. Zato je prav, da se danes spomnimo tudi Draga Periča – Ljubljančana s primorskimi koreninami, ki je svojo življenjsko pot sklenil daleč od doma, vendar nikoli povsem ločen od njega.
Kovček 