Foto: Simbolna ilustracija UI za Staneta Petkovška
Ko se je 7. julija 1935 na Rečici pri Bledu rodil Stanislav – Stane Petkovšek, si verjetno nihče ni mogel predstavljati, da bo njegovo življenje nekoč povezovalo tri kraje, ki so zaznamovali njegovo pot: rodno Gorenjsko, Sydney in Melbourne.
Umrl je 21. septembra 2020 na svojem domu v Doncaster Eastu pri Melbournu. Ob slovesu so se od njega poslovili žena Jožefa, sestra Alojzija Bratuša z družino, številni prijatelji ter mnogi rojaki, ki so ga poznali kot poštenega, zanesljivega in vedno pripravljenega pomagati. Njegovo zadnje slovo je bilo 2. oktobra 2020 v kapeli Doncaster Chapel, nato pa je bil upepeljen na pokopališču Springvale Botanical Cemetery.
Toda za številnimi datumi se skriva bogata življenjska zgodba.
Stane je bil človek trdnih življenjskih načel. Zanesljivost, čut dolžnosti, čast, dostojanstvo in spoštovanje niso bile zgolj besede, ampak vrednote, po katerih je živel vsak dan. Bil je discipliniran, natančen in odgovoren, vendar ga prijatelji nikoli niso doživljali kot strogega človeka. Nasprotno – rad se je nasmejal, užival v prijetni družbi in znal s svojim mirnim humorjem razvedriti tudi zahtevnejše trenutke.
Njegova velika ljubezen je bila narava. Dolgi sprehodi, potovanja in odkrivanje novih krajev so ga navdajali z veseljem. Poseben pogled na svet je izražal skozi fotografski objektiv. Bil je izvrsten fotograf, ki ni lovil le lepih podob pokrajin, temveč tudi drobne trenutke človeške topline in vsakdanjega življenja. Fotografija je bila zanj način opazovanja sveta – potrpežljivo, natančno in z občutkom za lepoto.
Enako potrpežljiv je bil tudi v odnosih z ljudmi. Znal je prisluhniti sogovorniku, brez naglice poslušati njegove skrbi in šele nato mirno ponuditi premišljen nasvet. Prav zaradi tega so ga številni spoštovali in cenili.
Med ustanovitelji Kluba Triglav
Posebno poglavje njegovega življenja predstavlja delo v slovenski skupnosti v Sydneyju.
Ko so slovenski priseljenci v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začeli graditi svoje organizacije, društva in kulturno življenje, je bil Stane med tistimi, ki niso čakali, da delo opravijo drugi. Bil je eden izmed ustanovnih članov Kluba Triglav v Sydneyju, ki je pozneje postal eno najpomembnejših zbirališč Slovencev v Novem Južnem Walesu.
V času, ko klub še ni imel bogate tradicije, stalnih prostorov in utečenega delovanja, je bilo potrebno ogromno prostovoljnega dela. Pisati zapisnike, pripravljati dopise, organizirati srečanja, povezovati člane in iskati nove zamisli – vse to je zahtevalo ljudi, ki so bili pripravljeni svoj prosti čas nameniti skupnosti.
Stane je bil prav tak človek.
Leta 1972 in 1973 je prevzel odgovorno nalogo predsednika Kluba Triglav. To je bilo obdobje hitre rasti društva, ko je bilo treba sprejemati pomembne organizacijske odločitve in utrjevati položaj kluba med slovenskimi organizacijami v Avstraliji.
Njegovo predsedovanje ni temeljilo na glasnih besedah, temveč na zanesljivem delu. Bil je človek, ki je znal poslušati različna mnenja, iskati soglasje in predvsem poskrbeti, da so bile dogovorjene naloge tudi opravljene.
Po predsedniškem mandatu ni stopil v ozadje. Nasprotno. Več let je opravljal delo tajnika Kluba Triglav. To je bila naloga, ki mu je zaradi njegove natančnosti in organiziranosti še posebej ustrezala. V času, ko računalnikov in elektronske pošte še ni bilo, je bilo treba voditi obsežno dopisovanje, pripravljati zapisnike, hraniti dokumentacijo ter skrbeti za nemoteno delovanje društva.
Njegovo delo je pogosto ostajalo očem nevidno, vendar je prav takšno predano delo omogočilo, da je klub rasel in postajal vse pomembnejše središče družabnega, kulturnega in narodnega življenja slovenskih izseljencev.
Poleg organizacijskega dela je bil tudi član prvega slovenskega pevskega zbora Škrjančki. Petje je bilo v tistem času veliko več kot le kulturna dejavnost. Bilo je ohranjanje slovenskega jezika, pesmi in pripadnosti. Skupaj z drugimi pevci je pomagal ustvarjati občutek doma daleč od Slovenije.
Domotožje med dvema domovinama
Kot številni izseljenci je tudi Stane občutil posebno dvojnost.
Močno ga je vleklo nazaj v Slovenijo. Domotožje ga je pripeljalo celo do odločitve, da se za nekaj časa vrne v domovino. Toda življenje je pokazalo, da je del njegovega srca medtem že pripadel tudi Avstraliji.
Nova domovina ga je ponovno poklicala. Vrnil se je v Avstralijo, tokrat v Melbourne, kjer je našel življenjsko sopotnico Jožico. Skupaj sta ustvarila topel in srečen dom, poln medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
Čeprav je živel v Melbournu, ni nikoli pretrgal vezi s prijatelji v Sydneyju. Klub Triglav je ostal pomemben del njegove življenjske zgodbe. To so člani lepo pokazali tudi ob praznovanju 40-letnice kluba, ko sta bila z Jožico povabljena kot častna gosta. To ni bilo le priznanje nekdanjemu predsedniku, ampak zahvala človeku, ki je pomagal postavljati temelje društva.
Na skupni fotografiji nekdanjih predsednikov Kluba Triglav je Stane stal med prijatelji, s katerimi je nekoč delil odgovornost za razvoj slovenske skupnosti. Fotografija simbolizira več kot le srečanje nekdanjih funkcionarjev – predstavlja generacijo ljudi, ki je s prostovoljnim delom ustvarila prostor, kjer so se lahko Slovenci v Avstraliji počutili doma.
Kovček 