Foto: Simbolna ilustracija UI za Jožeta Bezgovška
Življenje Jožeta Bezgovška je bilo zaznamovano z veliko selitvijo, ki je določila usodo številnih slovenskih družin po drugi svetovni vojni. Rodil se je 31. januarja 1931 v Litiji. Ko je bil star komaj enajst let, je vojna njegovo družino iztrgala iz domačega okolja. Leta 1942 so bili skupaj s starši preseljeni v Nemčijo, kjer so dočakali konec vojne. Toda vrnitev domov jim ni bila namenjena. Njihova življenjska pot se je nadaljevala še dlje – vse do oddaljene Avstralije.
Dne 23. avgusta 1949 so prispeli v Avstralijo. Tako kot številni povojni slovenski begunci so prve korake na novi celini naredili v priseljenskem taborišču Camp Northam v Zahodni Avstraliji. Tam je Jože skupaj z očetom in materjo preživel kar devetnajst let. Dolgo obdobje življenja v Northamu ni pomenilo le čakanja na boljše čase, temveč tudi nastajanje nove slovenske skupnosti, ki je v tuji deželi iskala oporo v medsebojni povezanosti, jeziku in pesmi.
Po poklicu je bil frizer. Ta poklic ga je vsak dan povezoval z ljudmi, z njihovimi zgodbami in prijateljstvi. Prav med rojaki je verjetno dozorela tudi njegova druga velika življenjska ljubezen – glasba. Harmonika je kmalu postala veliko več kot le hobi. Že leta 1952 je v Northamu ustanovil prvi slovenski ansambel, ki je igral za slovenske rojake v Zahodni Avstraliji. V času, ko slovenskih kulturnih prireditev še ni bilo veliko, je bila glasba most med ljudmi in spomin na domovino.
Jože je bil poklicni harmonikar in s svojo živahno igro je spremljal številna srečanja, plese, praznovanja in piknike. Med rojaki je postal tako priljubljen, da so ga poznali kot »Polka King«. Ta naziv ni bil le priznanje njegovemu glasbenemu znanju, temveč predvsem njegovi sposobnosti, da je s harmoniko ustvarjal občutek doma tudi na drugem koncu sveta. Ob njegovih melodijah so se sklepala prijateljstva, plesali mladi in stari ter se ohranjala slovenska pesem in tradicija.
Ko se je družina po devetnajstih letih preselila v Perth, je Jože ostal zvest glasbi in slovenski skupnosti. Do zadnjih let življenja je razveseljeval Slovence v Zahodni Avstraliji in ostal eden najbolj prepoznavnih obrazov njihovega družabnega življenja. Njegova harmonika ni utihnila niti po desetletjih nastopanja, saj je igranje razumel kot služenje ljudem in ohranjanje vezi z domovino.
Po dolgi bolezni je Jože Bezgovšek 25. junija umrl v bolnišnici v Perthu. Bolezen je prenašal potrpežljivo in z veliko notranjo močjo, čeprav je v zadnjih dneh zelo trpel. K večnemu počitku so ga pospremili 29. junija na pokopališču v Fremantlu, kjer sta že počivala njegova starša.
Za seboj je zapustil ženo Vando, dva sinova, dva vnuka, sestro Marijo, brata Silva v Perthu ter polbrata Franca Dimetza v Wangaratti v Viktoriji.
V spominu slovenskih rojakov pa ne bo ostal le kot frizer ali izvrsten harmonikar. Ostal bo kot človek, ki je po dolgi poti iz Litije, preko vojne Nemčije in priseljenskega Northama našel svoje poslanstvo v glasbi. Njegova harmonika je desetletja združevala ljudi, jim vračala spomine na domovino in dokazovala, da lahko pesem premaga tudi največje razdalje. Zato bo ime Jožeta Bezgovška ostalo zapisano med pionirji slovenskega kulturnega življenja v Zahodni Avstraliji – med tistimi, ki so s svojo glasbo ohranjali slovensko srce daleč od slovenskega doma.
Kovček 