Foto: Fred Milner ( Alfred Verner Mlinarič)
V zgodovini slovenskega izseljenstva niso pomembni samo ljudje, ki so ustanavljali društva, gradili slovenske domove in cerkve ali organizirali kulturne prireditve. Pomembni so tudi tisti, katerih delo je bilo manj vidno, a je dosegalo ljudi prav tam, kjer so ga najbolj potrebovali – v njihovih domovih.
Eden takšnih je bil Fred Milner, rojen kot Alfred Verner Mlinarič, dolgoletni sodelavec slovenskega radijskega programa v Brisbaneu in eden njegovih ključnih začetnikov.Fred se je rodil 22. januarja 1939 v Mariboru. Njegova življenjska pot ga je, tako kot številne Slovence njegove generacije, odnesla daleč od rojstnega mesta. Iz Slovenije je odšel v Nemčijo, pozneje pa se je preselil v Avstralijo. O tem delu njegovega življenja za zdaj nimamo veliko podatkov, zato toliko jasneje pred nami stoji njegovo poznejše delo v slovenski skupnosti v Queenslandu.
Ko je po radiu prvič zazvenela slovenska beseda
Leto 1979 je bilo za Slovence v Brisbaneu pomembno. Takrat je začel na večkulturnem Radiu 4EB oddajati tudi slovenski radijski program. Med njegovimi ustanovitelji sta bila Fred Milner in Marija Andreis. Slovenski program Radia 4EB se je tako vključil v širše obdobje razvoja etničnega radia v Avstraliji, ko je država priseljencem postopoma odpirala prostor, da so lahko v javnem etru govorili tudi v svojih maternih jezikih.Za današnjega poslušalca, ki lahko z nekaj dotiki na telefonu posluša radio, televizijo ali glasbo iz Slovenije kjer koli na svetu, je težko razumeti, kaj je takšna oddaja pomenila pred skoraj petdesetimi leti.
Takrat ni bilo interneta, elektronske pošte, spletnih časopisov ali videoklicev. Telefonski pogovori s Slovenijo so bili dragi. Novice so prihajale z zamudo, slovenske plošče in kasete pa niso bile samoumevno dostopne.In potem se je v soboto zvečer iz radijskega sprejemnika oglasila slovenska beseda.Za nekoga, ki je živel tisoče kilometrov od Maribora, Ljubljane, Dolenjske, Primorske ali Prekmurja, to ni bila samo radijska oddaja. Bila je ura doma.
Fred Milner je imel pri tem pomembno vlogo. Že ob začetku je slovenski skupini uspelo pridobiti ugoden sobotni termin med šesto in sedmo uro zvečer. Fred je postal njen convener – koordinator oziroma vodja skupine – in to nalogo opravljal od leta 1979 do leta 1983. Pozneje so odgovornost prevzeli drugi sodelavci.Toda njegova radijska zgodba s tem ni bila končana.
Vrnitev pred mikrofon
Leta 2002 se je Fred ponovno dejavno vključil v slovenski radio. Tokrat je za mikrofonom ostal vse do svoje smrti leta 2013.Radijska oddaja je zahtevala precej več dela, kot je lahko slutil poslušalec, ki je ob določeni uri preprosto vključil sprejemnik. Treba je bilo poiskati novice, izbrati glasbo, pripraviti besedilo, urediti obvestila slovenskih društev in skupnosti ter vse skupaj povezati v oddajo, ki je morala biti pripravljena vsak teden.Za tem je bilo veliko ur prostovoljnega dela.
Prav v tem je morda največja vrednost Fredovega prispevka. Ni šlo za eno veliko dejanje, temveč za vztrajnost. Teden za tednom, leto za letom je bilo treba poskrbeti, da slovenska ura na radiu ni utihnila.
Branitelj slovenske glasbe
Fred je bil velik ljubitelj slovenske narodne in narodno-zabavne glasbe ter slovenskega petja. Pri tem je imel precej jasno stališče: v slovenski radijski oddaji naj bo predvsem slovenska glasba.Ni bil človek brez trdnih prepričanj. Prav nasprotno.Moderni tuji glasbi, ki je vedno bolj prodirala tudi v programe narodnostnih skupnosti, se je rad postavil po robu. Menil je, da ima slovenska oddaja poseben namen – ohranjati tisto, česar poslušalci v avstralskem vsakdanu niso mogli slišati drugje.
Takšna stališča niso bila vedno sprejeta brez ugovorov. Fredove oddaje in njegovo delovanje so občasno povzročali tudi nesoglasja znotraj skupnosti. Toda tudi to je del njegove zgodbe in ga ne kaže prikrivati. Bil je človek izrazitega značaja in lastnega pogleda na to, kaj naj slovenski radio predstavlja.
Čas pa je pokazal še nekaj zanimivega.Medtem ko je Fred želel predvsem braniti slovensko glasbeno izročilo pred vplivom okolja, je tehnologija začela spreminjati samo naravo izseljenstva. Slovenskega radia v Brisbaneu niso več poslušali samo Slovenci v Queenslandu. Z internetom je bilo mogoče oddaje spremljati tudi na drugi strani sveta – celo v Sloveniji.Radio, ki je bil ustanovljen zato, da bi Slovenijo prinesel v Avstralijo, je lahko naenkrat iz Avstralije segel nazaj v Slovenijo.
Nevidna nit med razseljenimi ljudmi
V tem je tudi širši pomen zgodbe Freda Milnerja.Izseljenska skupnost ni obstajala sama od sebe. Ohranjali so jo ljudje, ki so prostovoljno opravljali na videz majhna dela: eden je urejal društveno glasilo, drugi je pripravljal kulturne prireditve, tretji je skrbel za knjižnico, četrti je učil otroke slovenščine, nekdo drug pa je vsak teden sedel pred radijski mikrofon.Brez takšnih ljudi bi se vezi z domovino precej hitreje razrahljale.
Radio je bil pri tem posebno močan. Časopis je bilo treba vzeti v roke in prebrati. Na društveno prireditev je bilo treba priti. Radio pa je prišel sam v hišo.Ob večerji, pri delu ali ob sobotnem počitku se je nenadoma zaslišala domača pesem. Nekdo je izgovoril slovensko ime. Prišlo je obvestilo o maši, društvenem srečanju, veselici ali smrti rojaka.In človek, čeprav na drugem koncu sveta, je za trenutek vedel, da ni sam.
Zadnja oddaja
Fred Milner je zbolel za rakom. Umrl je 12. decembra 2013 na svojem domu v Springfield Lakesu.Njegova smrt je močno odmevala med Slovenci v Queenslandu, posebno med tistimi, ki so desetletja spremljali slovenske radijske oddaje.Od njega so se poslovili 19. decembra 2013 v Centenary Memorial Gardens, nato je bilo njegovo telo upepeljeno. Pogrebni obred sta skrbno pripravila njegov mlajši sin Antony in njegova žena Farrah. V programu je bila tudi podoba Marije Pomagaj z Brezij – podoba, ki je številnim slovenskim izseljencem pomenila posebno vez z domovino.Za Fredom so ostali sestra Hermina ter sinova Fredi in Antony.Toda ostalo je še nekaj manj oprijemljivega.
Ostal je glas.
Človek za mikrofonom
Fred Milner ni bil poklicni radijski zvezdnik. Ni delal radia zaradi slave in verjetno tudi ni mogel vedeti, koliko drobnih trenutkov je s svojimi oddajami ustvaril v življenju drugih.Morda je nekdo nekje v Brisbaneu prav ob njegovi oddaji prvič po dolgem času slišal pesem iz svoje mladosti.Morda je starejši izseljenec sedel sam v kuhinji in ob slovenski besedi za trenutek pomislil na domačo vas.Morda so otroci slovenskih staršev, že rojeni v Avstraliji, skozi radio prvič zaslišali jezik svojih starih staršev.
Takšnih trenutkov zgodovina praviloma ne zapiše.Pa vendar prav iz njih nastaja izseljenska skupnost.Zato Freda Milnerja upravičeno lahko štejemo med najpomembnejše snovalce slovenskega radijskega programa v Queenslandu. Slovenska oddaja na Radiu 4EB, ki jo je leta 1979 pomagal postaviti na noge, se je ohranila tudi po njegovi smrti; Radio 4EB še danes med svojimi jezikovnimi skupinami vključuje slovenski program.
Njegova zapuščina zato ni samo v številu oddaj, ki jih je pripravil.Je v preprosti, a pomembni zamisli, ki je spremljala velik del njegovega življenja:da mora tudi daleč od Slovenije nekje ostati prostor, kjer se sliši slovenska beseda in slovenska pesem.
Kovček 