Od koroškega Beljaka in bovških gora do slovenskega Triglava v Avstraliji
Foto: Peter Berginc s svojo ženo Cvetko , rojeno Bukovec
Življenjske poti slovenskih izseljencev so pogosto povezane z različnimi kraji, državami in kulturami. Nekateri so se rodili zunaj meja današnje Slovenije, mladost preživeli v slovenskih krajih, nato pa jih je življenje odpeljalo na drugi konec sveta. Takšna je bila tudi življenjska pot Petra Berginca, prijaznega, vedrega in priljubljenega rojaka, ki je večino svojega življenja preživel v Avstraliji, kjer si je ustvaril družino in našel svoje mesto v slovenski skupnosti.
Peter Berginc se je rodil 25. aprila 1930 v Beljaku (Villach) na avstrijskem Koroškem. Njegov rojstni kraj leži na zgodovinskem stičišču germanskega, slovenskega in romanskega sveta. Koroška je dežela z bogato in dolgo slovensko zgodovino, saj na njenem južnem delu že stoletja živi avtohtona slovenska narodna skupnost.
Podobno kot Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v drugih delih današnje italijanske dežele Furlanije – Julijske krajine so tudi koroški Slovenci skozi zgodovino ohranjali svoj jezik, kulturo in narodno zavest, čeprav so živeli zunaj meja slovenske države. Slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem je danes številčno manjša od slovenske skupnosti v Italiji, vendar ostaja pomemben del slovenskega narodnega prostora.
Prav zato ima Petrovo rojstvo v Beljaku tudi širši simbolni pomen. Njegova življenjska pot se je začela v deželi, v kateri se že stoletja prepletata slovenski in nemški jezik, nadaljevala pa se je v slovenskih krajih pod Julijskimi Alpami.
Mladost je Peter preživel v Bovcu, slikovitem kraju v zgornjem Posočju, ki ga obdajajo mogočni vrhovi Julijskih Alp. To je pokrajina Soče, visokih gora in ljudi, ki so bili skozi zgodovino vajeni trdega dela ter življenjskih preizkušenj. Bovec in njegova okolica sta bila pomemben del Petrove mladosti, preden ga je življenjska pot odpeljala daleč od domačih krajev.
Tako kot številni Slovenci njegove generacije se je tudi Peter odločil za odhod v Avstralijo, deželo, ki je po drugi svetovni vojni mnogim evropskim priseljencem ponudila priložnost za novo življenje.
Začetki v novi domovini niso bili preprosti. Peter je po prihodu v Avstralijo opravljal različna dela, si postopoma pridobival izkušnje in si z vztrajnostjo ustvarjal poklicno prihodnost. Pozneje je postal nadzornik proizvodnje, odgovorno delo, ki ga je opravljal vse do upokojitve. Njegova poklicna pot priča o delavnosti in vztrajnosti, s katerima so številni slovenski priseljenci gradili svojo prihodnost v novi domovini.
Pomembno mesto v Petrovem življenju je imela družina. Življenjsko sopotnico je našel v Cvetki Bukovec, doma iz Starega trga ob Kolpi, kraja v slikoviti dolini reke Kolpe na jugu Slovenije. Tako sta se v Avstraliji povezali dve slovenski življenjski poti: Petrova, ki je vodila od Koroške prek Bovca, in Cvetkina, ki je izvirala iz krajev ob Kolpi.
Skupaj sta si ustvarila dom in družino, v kateri so se prepletali spomini na slovensko domovino ter življenje v avstralskem okolju. Rodila se jima je hči Kristina, ki si je družino ustvarila z možem Walterjem. Petra so razveseljevali vnuki Danilo, Stephanie in Andrew, Danilova žena Kylie ter pravnuk Luka. Posebno vez je ohranjal tudi z bratom Viktorjem in njegovo družino.
Peter pa ni bil le predan družinski človek in vesten delavec. Bil je tudi dejaven član slovenskega Kluba Triglav v Sydneyju.
Klub Triglav je za številne slovenske priseljence pomenil mnogo več kot prostor za družabna srečanja. Bil je košček domovine na avstralskih tleh, kraj, kjer so se rojaki srečevali, govorili slovensko, praznovali, obujali spomine in ohranjali prijateljstva.
Peter je bil dolga leta med tistimi člani, ki so s svojim prostovoljnim delom skrbeli za prijetno vzdušje v klubu. Številni obiskovalci so ga poznali kot prijaznega moža, ki jim je stregel pijačo, jih pozdravil z nasmehom in rad povedal kakšno šalo.
Njegova vedrina in smisel za humor sta bila del njegove osebnosti. Ni potreboval velikih besed, da je ljudem polepšal dan. Dovolj je bilo nekaj prijaznih besed, nasmeh ali duhovita pripomba. Prav zaradi takšnih ljudi postanejo društveni prostori pravi domovi prijateljstva in medsebojne povezanosti.
Peter in Cvetka sta bila dobro znana tudi med rojaki, ki so se ob nedeljah zbirali na kosilih v Klubu Triglav in ob različnih praznovanjih. Mnogi so se z njima srečevali tudi v Merrylandsu, kjer je slovenska skupnost prav tako ohranjala živahne medsebojne stike.
Takšna srečanja so imela za izseljence poseben pomen. Ob njih so se obnavljala prijateljstva, izmenjevale novice, pripovedovale zgodbe iz mladosti in obujali spomini na kraje, od koder so nekoč odšli. Peter je s svojo prijaznostjo in dobro voljo prispeval k temu, da so bila ta druženja še prijetnejša.
Njegovo življenje se je nepričakovano končalo v četrtek, 18. julija 2024, pozno zvečer, na njegovem domu v Enfieldu, enem od sydneyskih predmestij. Star je bil 94 let.
Vest o njegovi smrti je prizadela družino, prijatelje in številne rojake, ki so ga poznali iz slovenskega društvenega življenja.
Od Petra Berginca so se poslovili v ponedeljek, 29. julija 2024, pri pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu. V velikem številu so se zbrali sorodniki, prijatelji in člani slovenske skupnosti, da bi se še zadnjič poklonili človeku, ki je bil dolga desetletja del njihovega vsakdanjega življenja.
Po maši so ga pospremili na slovensko pokopališče sv. Rafaela v Rookwoodu, kjer počivajo številni slovenski rojaki, ki so svojo življenjsko pot sklenili daleč od rojstne domovine.
Petrova zgodba je zgodba človeka, ki je v dolgem življenju povezal tri svetove: rojstno Koroško, mladostni Bovec in Avstralijo, kjer si je ustvaril dom, družino in prijateljstva.
Čeprav je večino svojega življenja preživel na drugem koncu sveta, je s sodelovanjem v slovenski skupnosti ohranjal vez z narodom in kraji svoje mladosti.
Za Petrom Bergincem ostaja predvsem spomin na dobrega človeka, ki je znal z nasmehom, prijazno besedo in humorjem povezovati ljudi. Takšni rojaki so bili in ostajajo nepogrešljiv del zgodovine slovenskega izseljenstva. Njihova življenjska dela niso zapisana le v poklicnih dosežkih, temveč tudi v prijateljstvih, prostovoljnem delu in drobnih dejanjih, s katerimi so bogatili življenje slovenske skupnosti.
Peter Berginc je bil eden izmed njih.
