V času obstoja Jugoslavije so bila njena diplomatsko-konzularna predstavništva razdeljena oziroma podeljena po nacionalnem ključu. Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve v Beogradu je kot kriterij podelitve posameznih veleposlaništev republikam in pokrajinama strogo izpolnjevalo prav za nacionalni ključ. V 60 -ih letih prejšnjega stoletja je po njem na Slovenijo pripadalo 15 odstotkov (glede na ustvarjen bruto … Nadaljuj z branjem Ko je bila jugoslovanska ambasada v Buenos Airesu skorajda slovenska.
Zlati časi slovenskega izseljenstva v Kanadi.
Slovenska skupnost v Kanadi je bila v 80-ih letih prejšnjega stoletja v svojem najlepšem - največjem razcvetu. Slovenski izseljenci so si že uredili svoje osnovne pogoje življenja. Praviloma so imeli dobre službe in uživali visok ugled pri delodajalcih. Mnogi so si že ustvarili lastne obrtne delavnice, nekateri pa so razpolagali z dobro stoječimi kmetijami. Društva … Nadaljuj z branjem Zlati časi slovenskega izseljenstva v Kanadi.
Stanislav Baretto iz Trsta je imel tiskarno v Buenos Airesu.
Stanislav Baretto, tržaški Slovenec, je bil eden izmed najaktivnejših Slovencev v Buenos Airesu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Imel je lastno tiskarno, v kateri je med drugim tiskal slovenske časopise: Slovenski tednik, Naš glas, Lipa in druge. Vedno je bil aktiven član slovenskih društev v Argentini. Posebej je bil aktiven v odborih za priključitev Primorske … Nadaljuj z branjem Stanislav Baretto iz Trsta je imel tiskarno v Buenos Airesu.
Po sledeh Štefine slike
Leta 1993 je Slovenska izseljenska matica organizirala tradicionalno Srečanje v moji deželi v Dolenjskih Toplicah. To leto je bilo srečanje, ki je nadomestilo Izseljenski piknik , morda najuspešnejše, najodmevnejše. V bogatem kulturnem programu je bila tudi organizacija Slikarske izseljenske kolonije, ki jo je vodil prof. Marjan Tršar. Med udeleženci je bila tudi Stefi Jakovec iz … Nadaljuj z branjem Po sledeh Štefine slike
Kovček 