Potem ko sta prenehala delovati, tako Slovensko izobraževalno društvo Primorje  kot tudi Jugoslovansko podporno društvo je zavladal le kratkotrajen premor v aktivnosti Slovencev v Braziliji. Januarja 1937 je bil ustanovni občni zbor II, Jugoslovanskega podpornega društva. V njem je bilo le malo Slovencev . Franjo Cotič je v Slovenskem listu z dne 3. aprila 1937 … Nadaljuj z branjem Drobci iz zgodovine Slovencev v Braziliji (4.del) →

  Potem, ko se je iz  prvega  slovensko izobraževalnega društva ORNUS iz Sao Paula, izločil del članov in so ustanovili Pevski zbor Primorje, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko izobraževalno društvo Primorje (dalje SID Primorje) je v Braziliji živelo 20.581 Jugoslovanov.  Seveda je potrebno pri tej številki poudariti, da so to tisti, ki so v … Nadaljuj z branjem Drobci iz zgodovine Slovencev v Braziliji (3.del) →

Prvi začetki slovenskega izseljenstva koncem druge polovice 19. stoletja v Braziliji, so bili jugoslovansko pobarvani. Kar je povsem razumljivo za tisti čas. Avstro-ogrska je že ječala in pokala po šivih. Hrvati, Slovenci so iz nje hoteli čimprej. Primorci – Slovenci iz okolice Trsta, Istre, Krasa, Brd pa so bili še v posebnem položaju. Njim je … Nadaljuj z branjem DROBCI ZA ZGODOVINO SLOVENCEV V BRAZILIJI (2.del) →

Slovenski izseljenci so se začeli naseljevati v Brazilijo že proti koncu 19. stoletja. Vsi, skoraj brez izjeme, so pričeli delati na kavnih plantažah. Ker pa so bile takrat v Braziliji skorajda še suženjske razmere, ni čudno, da mnogi niso dolgo vzdržali pri tem delu. Vsak je gledal, da pride čimprej drugam. Mnogi so se tudi … Nadaljuj z branjem DROBCI ZA ZGODOVINO SLOVENCEV V BRAZILIJI (1.del) →