Velika večina izseljencev je v novem okolju našla , praviloma, boljše življenjske pogoje. To je veljalo tudi za Slovenske izseljence, ki so iskali nova okolja za preživetje. Našli so jih tudi v Franciji, posebej v severovzhodnem delu, kjer je bilo med obema svetovnima vojnama zelo razvito premogovništvo, ki je stalno potrebovalo nove delavce. Lastniki premogovnikov, … Nadaljuj z branjem Slovenske koline v Franciji
Kategorija: To in ono o izseljenstvu
Poistovetenje z ladjo
V današnjem svetu, komunikacijsko in tudi drugače. močno povezanem, si težko predstavljamo, da je bilo še red 50 leti povsem drugače. Slovenski izseljenci, in ne le oni, so imeli redke prilike za osebne stike s staro domovino. Le te so v glavnem vzdrževali preko pisem. Obiski so bili zelo redki, pa še te le enosmerno … Nadaljuj z branjem Poistovetenje z ladjo
To in ono o izseljenstvu: Zakaj si se izselil?
Največkrat izrečeno, mnogokrat pa tudi zamolčano vprašanje, ki sem ga kot tajnik SIM (Slovenska izseljenska matica) v skoraj 25 letih postavljal izseljencem je bilo: Zakaj si odšel v tujino? Dostikrat trenutek ni bil primeren za to kratko toda bolečo vprašanje, toda vedno sem dobil odgovor.Včasih je bil jasen in glasen, udaren, sozvočen, včasih pa tih, … Nadaljuj z branjem To in ono o izseljenstvu: Zakaj si se izselil?
TO IN ONO O IZSELJENSTVU: Druženja ob daljših odsotnostih članov.
V zlatih časih izseljenskih društev, v prvi polovici 20. stoletja, je bila razširjena lepa navada - druženja ob daljših odsotnostih posameznih članov. V tistih časih, ko ni bilo razvito digitalno komuniciranje, ko so bili letalski prevozi relativno redki, predvsem pa dragi, je bilo vsako potovanje, posebej še v "stari kraj" poseben dogodek. Predvsem pa so … Nadaljuj z branjem TO IN ONO O IZSELJENSTVU: Druženja ob daljših odsotnostih članov.