Leta 1946 je bila v okviru Ministrstva za delo FLRJ v Zagrebu ustanovljena Uprava za izseljensko službo. To je bilo pravzaprav nadaljevanje dela Komisariata za izseljence v stari Jugoslaviji – kraljevini, ki je prav tako imel sedež v Zagrebu. Leta 1947 je bila zgoraj omenjena uprava ukinjena in porazdeljena po republikah. Večina republik se je … Nadaljuj z branjem Kako je bilo poskrbljeno za Slovence po svetu, takoj po koncu druge svetovne vojne, ko še ni bila ustanovljena Slovenska izseljenska matica (SIM) ? →

Velika večina odhodov v izseljenstvo po koncu druge svetovne vojne se je zgodila, zaradi uresničitve velike želje po boljšem življenju. Le to je pri marsikateremu izseljencu pomenilo, poleg boljšega materialnega stanja tudi svobodnejše bivanje, kot so ga bili deležni doma. To posebej velja za tako imenovane “politične” izseljence. Večina teh je zapustilo domači kraj zaradi … Nadaljuj z branjem Iz Golega otoka v Avstralijo. →

Dolga leta sem v pisarni Slovenske izseljenske matice na Cankarjevi 1 v drugem nadstropju v Ljubljani, občudoval portret Louisa Adamiča, ki ga je naslikal Božidar Jakac. Na drugi strani, iste pisarne, pa je visela slika z portretom Tita, prav tako delo Božidarja Jakca. O tem kako sem ga  moral na zahtevo dr. Tineta Debeljak iz … Nadaljuj z branjem ORUMENELA FOTOGRAFIJA: Jakac portretira Adamiča →

Matjaž Jančar ( prvi z leve) je z takratno sodelavko Heleno Drnovšek pogosto sprejemal slovenske izseljence. Na občnem zboru SIM leta 1983 je bil za predsednika izvoljen Matjaž Jančar in jo vodil do decembra 1986. Rojen je bil leta 1940 v Ljubljani. Po poklicu je bil diplomirani pravnik. Najprej je delal v mednarodnem odboru slovenskih … Nadaljuj z branjem Zgodovina SIM 20. del: POIZKUSI NAJŠIRŠIH POVEZAV S SLOVENSKIMI SKUPNOSTMI PO SVETU →